Cunkovci so manjše gručasto naselje v občini Gorišnica, v osrednjem delu Ptujskega polja, južno od magistralne ceste Ptuj – Ormož. Skozi kraj je tekla rimska cesta Poetovio – Mursa. Še danes je delno vidna v več metrov široki liniji gramoza med humusom na njivah in v obliki kolovoznih poti med njimi, kjer se trasa le te močno približa vasi. 

V vasi Cunkovci najdemo Dvoršakovo kapelo, ki je bila postavljena leta 1922 v zaobljubo za ozdravljenje tifusa, ter kamniti Zofčov križ, ki je nadomestil leseni križ iz leta 1790. Le ta pa je bil postavljen v zaobljubo za srečno vrnitev iz druge svetovne vojne. 

Cunkovci se nahajajo na nadmorski višini 215,5 metrov, ter razprostirajo na površini slabega kvadratnega kilometra in imajo približno 100 prebivalcev. 

Je razvejano obcestno naselje v vzhodnem delu Ptujskega polja, v občini Gorišnica. Na površini 3.2 km²je v začetku leta 2011 na tem območju živelo 341 prebivalcev, 181 moških in 160 žensk. Nadmorska višina kraja znaša 205 m. Formin leži na holocenski, peščeno-ilovnati naplavini ob Pesnici in holocenski peščeno-prodnati naplavini ob Dravi, na stičišču poldnevnika 16.0436° vzhodne dolžine in vzporednika 46.4053° severne dolžine. Vas leži med reko Pesnico in 8.1 km dolgim prekopom, kateri je bil za potrebe hidroelektrarne odprt leta 1978. Ravninska lega kraja je umeščena v vpetost med griče Slovenskih goric in Haloz. Naselje je gručasta vas, skozi katero v neposredni bližini tečeta reki Drava in Pesnica, ter potoka Zvirenčina in Lemberga. Odvodni kanal HE Formin deli vas na severni – industrijsko poseljeni del in južni – kmetijsko neposeljeni del. Vas Formin je razdeljena na Zgornji konec, Spodnji konec, Kračine, Krč, Travnike in poplavni gozd, nekoč tudi na kraje Pri treh vrbačah, Kot, Mota, Kravja gasa, Pole in Vejke.

Formin je bil naseljen že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe kamnitega orodja in žganih grobov iz pozne bronaste dobe (halštat B). Tu so se v 2. st. pr. n. št. naselili Kelti, za njimi Rimljani. Prisotne so najdbe iz neolitske dobe. V starem veku je tuob rimski cesti obstajala manjša naselbina in trg za prodajanje rib. Bogate arheološke najdbe: kamnito orodje, keltski in rimski grobovi, žgani in skeletni grobovi, ostanki prazgodovinskih hiš, temelji antičnih stavb, sledovi rimske ceste Petovia Mursa in Petovia Savaria. Izpričana je bogata zgodovinska preteklost.

Že v mlajši železni dobi je tu stala naselbina, kasneje pa rimska obcestna postojanka Ramista. Formin se prvič omenja leta 1235. Domnevno je ime kraja rimskega porekla, t. i. FORUM MINUS, kar pomeni malo trgovišče.

Na Forminu najdemo Hemovo in Šveičovo kapelo, ter vaško kapelo s starim gasilskim domom iz leta 1937. 

Na področju naselja Formin je lociran kompleks industrijske cone, v kateri deluje podjetje s proizvodnjo vzmeti in vzmetnih elementov ter podjetje s kovinarsko dejavnostjo. Drugače v vasi poslujejo manjši obrtniki (pleskarska, montažna, kovinarska, gradbeniška obrt), večji obrat plemenitenja in površinske obdelave lesa, prisotna je izdelava sveč in plastike, prevozniška dejavnost, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, varilski inženiring, tehnično svetovanje in gradbena projektiva, nepremičninska dejavnost, avtomehanična delavnica z avtovleko, avto odpad z rabljenimi avtomobilskimi deli, gostinski lokal, vzreja piščancev na farmi, kmetije z gospodarskimi poslopji, ljubiteljska pridelava medu, dejavnost integriranega kmetijstva, pridelava vrtnin, zelenjave, dopolnilna dejavnost na kmetiji (peka kruha) in domsko varstvo starejših občanov. Obdelovalne kmetijske površine je od leta 1995 dalje možno namakati preko izgrajenega namakalnega sistema KNZF. V kraju so zgrajene štiri individualne sončne elektrarne, kapacitetne zmogljivosti 14,5 in 50 kWp.

Formin leži na nadmorski višini 205 metrov.  V vasi Formin prebiva približno 360 prebivalcev. 

Spletna stran – http://www.formin.si

Gajevci so obcestno naselje  v jugovzhodnem delu Ptujskega polja. Naselje leži na robu Dravske terase, pod katero so predvsem travniki in gozd, na njej pa njive. Na njej pa do danes ni znanih arheoloških ostalin ali slučajnih najdb. 

Edini primer freske na pročelju kapele v Gorišniški župniji se nahaja na Mihelakovi kapeli v Gajevcih, kjer se nahaja tudi Leplinova – Ahečova kapela. Ob cesti najdemo tudi Vinkovičev in Miholov križ, ter Rižnarovo kamnito znamenje iz sredine 20. stoletja. 

Na nadmorski višini 207,2 metra, Gajevci dajejo dom nekaj čez 300 prebivalcem. 

Gorišnica je naselje, središče občine Gorišnica.

Gorišnica, ki leži sredi Ptujskega polja je bila poseljena že v rimski dobi Pri arheološki izkopavanjih so odkrili kamnite sekire, rimske gomile in ostanke rimskih cest. V starih listinah je cerkev sv. Marjete prvič omenjena 1391. Pomemben spomenik kmečkega stavbarstva v Gorišnici je Dominkova domačija iz 18. stoletja, ki je bila v 19. stoletju preurejena in sodi med najpomembnejše spomenike kmečjega stavbarstva na Ptujskem polju. Hiša ima v tlorisu obliko črke L, lesene stene so ometane z ilovico in pobeljene. V hiši je ohranjena črna kuhinja, v izbi pa starejša peč in lesen strop.

Gorišnica je rojstna vas pisca in prevajalca Vida Rižnerja in filmskega igralca Zlatka Šugmana.

Mala vas je obcestno naselje v jugovzhodnem delu Ptujskega polja na dravski terasi. Južno od naselja so na mokrih tleh travniki, ob Dravi gozd, severno od naselja pa so njive. Na območju Male vasi, do danes ni bilo zaslediti nobenih arheoloških ostalin, sta pa se ohranili dve kapeli,  Povlekova, in Škofova, ter Voptičov – Ribičev križ.  

Na nadmorski višini 208 metrov, Mala vas nudi dom okoli 250 prebivalcem. 

Moškanjci so gručasto naselje Ptujskega polja, med magistralno cesto Ptuj – Ormož in železniško progo. Severno od naselja leži športno letališče.

 Arheološka najdišča se razprostirajo praktično po celotnem območju Občine Gorišnica. Na območju vasi Moškanjci pa najdemo bronasti meč iz bakrene dobe, kamnito kladivasto sekiro. Skozi vas pa je potekala trasa rimske ceste Poetovio – Savria, katere ostanki so na določenih delih vidni še danes. Omenja pa se tudi najdba novca iz tretjega stoletja. 

Iz obdobja dvajsetega stoletja se je tukaj ohranilo več križev: Filipov, Jurekov, Lovrenčekov, Tobijasov in Valičov, ter Matečkova, Vaška – Gečova kapela ter Vnukova kapela. Vsa sakralna znamenja pa so bila postavljena v namen vrnitve iz vojske, ali ozdravljenja.  

Muretinci se nahajajo na višini 212,9 metrov nadmorske višine, v njej pa prebiva nekaj čez 700 prebivalcev. 

Muretinci so razpotegnjeno obcestno naselje v jugovzhodnem delu ptujskega polja na robu Dravske terase. Južno od naselja se na mokrih tleh Drave širijo travniki in gozd, severno pa njive. Kmetje se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom in živinorejo. 

Arheoloških plasti in najdb do danes na območju Muretinc ni bilo najti. Najdemo pa v vasi graščino iz šestnajstega stoletja. Le ta se prvič omenja leta 1542. Sedanjo podobo pa je dobila leta 1632. Herbersteini so graščino leta 1652 prepustili velikonedeljskim križnikom,  ki so jo leta 166, obnovili in ji prizidali kapelo sv. Ane. Zraven te pa v vasi najdemo še Tomašovo kapelo, in Čišenikovo znamenje, namenjeno ozdravitvi v družini. Prav tako pa v Muretincih najdemo več križev; Belšakovega, Bezjokovega, Vorihovega, križ na opuščenem pokopališču doma za ostarele, ter križ v pročelni fasadi starega gasilskega doma, ki je stal na tem mestu pred izgradnjo le tega. 

Muretinci danes štejejo okrog 440 prebivalcev in se razprostirajo na nadmorski višini 206,9 metrov nadmorske višine. 

Placerovci so obcestno naselje v občini Gorišnica na jugovzhodnem delu Ptujskega polja, na Dravski terasi. Južno od naselja so na vlažnih tleh travniki, ob Dravi gozd, ter severno od naselja njive. 

Kot slučajna najdba je v Pokrajinskem muzeju na Ptuju shranjena bronasta čolničasta sponka, tako imenovana fibula, ki časovno sodi v starejšo železno dobo, ali v čas 7. stoletja pred našim štetjem. Arheolog Stanko Pahič omenja tudi najdbo novca rimskega cesarja Tita, ki je vladal od leta 79 do leta 81. iz časa 20. stoletja še danes v Placerovcih najdemo Galinčevo kamnito znamenje in Gregečov križ, ki sta oba postavljena z namenom vojne, ki je tisti čas divjala po svetu. Najdemo pa še eno kamnito znamenje na polju ob cesti, ki je bilo postavljeno deklicama, ki sta se vračali iz šole in ju je ubila strela. 

Placerovci so naselje z nekaj več kot 140 prebivalci, in se nahajajo na nadmorski višini 205,9 metrov nad morjem. 

Tibolci je razloženo naselje v severovzhodnem delu Ptujskega polja, prislonjeno ob vznožje in pobočje Slovenskih goric. Pod Tibavskim vrhom so vinogradniške zaplate in sadovnjaki z manjšimi kmetijami in s počitniškimi hišami, na polju pa prevladujejo njive in travniki. 

V Tibolcih se do danes še niso odkril arheoloških ostalin. Iz dvajsetega stoletja se je v vasi ohranila Bačonova kapela, ki je v župniji edina z zvonom v zvoniku. Ohranil pa se je tudi Trunkov križ, ter vitrina v steni hiše. 

Tibolci se razprostirajo na nadmorski višini 224,5 metrov nadmorske višine, gostota prebivalstva pa znaša nekaj čez 200 prebivalcev. 

Zagojiči so obcestno naselje v osrednjem delu Ptujskega polja. Poglavitna dejavnost kmetov sta poljedelstvo in živinoreja. 

V Zagojičih še do danes ni bilo  moč najti arheoloških ostalin. Iz dvajsetega stoletja se je v vasi ohranila Gočlova kapela, ki je do leta 1944 imela t

Zamušani so gručasto naselje na severovzhodnem robu Ptujskega polja ob vznožju Slovenskih goric. Pod Zamušanskim vrhom so vinogradi in sadovnjaki, na ravninskem delu pa njive in travniki.