Cunkovci so naselje v občini Gorišnica.

Je razvejano obcestno naselje v vzhodnem delu Ptujskega polja, v občini Gorišnica. Na površini 3.2 km²je v začetku leta 2011 na tem območju živelo 341 prebivalcev, 181 moških in 160 žensk. Nadmorska višina kraja znaša 205 m. Formin leži na holocenski, peščeno-ilovnati naplavini ob Pesnici in holocenski peščeno-prodnati naplavini ob Dravi, na stičišču poldnevnika 16.0436° vzhodne dolžine in vzporednika 46.4053° severne dolžine. Vas leži med reko Pesnico in 8.1 km dolgim prekopom, kateri je bil za potrebe hidroelektrarne odprt leta 1978. Ravninska lega kraja je umeščena v vpetost med griče Slovenskih goric in Haloz. Naselje je gručasta vas, skozi katero v neposredni bližini tečeta reki Drava in Pesnica, ter potoka Zvirenčina in Lemberga. Odvodni kanal HE Formin deli vas na severni – industrijsko poseljeni del in južni – kmetijsko neposeljeni del. Vas Formin je razdeljena na Zgornji konec, Spodnji konec, Kračine, Krč, Travnike in poplavni gozd, nekoč tudi na kraje Pri treh vrbačah, Kot, Mota, Kravja gasa, Pole in Vejke.

Formin je bil naseljen že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe kamnitega orodja in žganih grobov iz pozne bronaste dobe (halštat B). Tu so se v 2. st. pr. n. št. naselili Kelti, za njimi Rimljani. Prisotne so najdbe iz neolitske dobe. V starem veku je tuob rimski cesti obstajala manjša naselbina in trg za prodajanje rib. Bogate arheološke najdbe: kamnito orodje, keltski in rimski grobovi, žgani in skeletni grobovi, ostanki prazgodovinskih hiš, temelji antičnih stavb, sledovi rimske ceste Petovia Mursa in Petovia Savaria. Izpričana je bogata zgodovinska preteklost.

Že v mlajši železni dobi je tu stala naselbina, kasneje pa rimska obcestna postojanka Ramista. Formin se prvič omenja leta 1235. Domnevno je ime kraja rimskega porekla, t. i. FORUM MINUS, kar pomeni malo trgovišče.

Na področju naselja Formin je lociran kompleks industrijske cone, v kateri deluje podjetje s proizvodnjo vzmeti in vzmetnih elementov ter podjetje s kovinarsko dejavnostjo. Drugače v vasi poslujejo manjši obrtniki (pleskarska, montažna, kovinarska, gradbeniška obrt), večji obrat plemenitenja in površinske obdelave lesa, prisotna je izdelava sveč in plastike, prevozniška dejavnost, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, varilski inženiring, tehnično svetovanje in gradbena projektiva, nepremičninska dejavnost, avtomehanična delavnica z avtovleko, avto odpad z rabljenimi avtomobilskimi deli, gostinski lokal, vzreja piščancev na farmi, kmetije z gospodarskimi poslopji, ljubiteljska pridelava medu, dejavnost integriranega kmetijstva, pridelava vrtnin, zelenjave, dopolnilna dejavnost na kmetiji (peka kruha) in domsko varstvo starejših občanov. Obdelovalne kmetijske površine je od leta 1995 dalje možno namakati preko izgrajenega namakalnega sistema KNZF. V kraju so zgrajene štiri individualne sončne elektrarne, kapacitetne zmogljivosti 14,5 in 50 kWp.

Spletna stran – http://www.formin.si/

Gajevci so naselje v občini Gorišnica.

Gorišnica je naselje, središče občine Gorišnica.

Gorišnica, ki leži sredi Ptujskega polja je bila poseljena že v rimski dobi Pri arheološki izkopavanjih so odkrili kamnite sekire, rimske gomile in ostanke rimskih cest. V starih listinah je cerkev sv. Marjete prvič omenjena 1391. Pomemben spomenik kmečkega stavbarstva v Gorišnici je Dominkova domačija iz 18. stoletja, ki je bila v 19. stoletju preurejena in sodi med najpomembnejše spomenike kmečjega stavbarstva na Ptujskem polju. Hiša ima v tlorisu obliko črke L, lesene stene so ometane z ilovico in pobeljene. V hiši je ohranjena črna kuhinja, v izbi pa starejša peč in lesen strop.

Gorišnica je rojstna vas pisca in prevajalca Vida Rižnerja in filmskega igralca Zlatka Šugmana.

Mala vas je naselje v občini Gorišnica.

Moškanjci so naselje v občini Gorišnica.

Muretinci so naselje v občini Gorišnica.

Placerovci so naselje v občini Gorišnica.

Tibolci so naselje v občini Gorišnica.

Zagojiči so naselje v občini Gorišnica.

Zamušani so naselje v občini Gorišnica.